Prva leta delovanja orkestra so potekala predvsem v znamenju postavljanja trdnih organizacijskih temeljev in nastopov predvsem v ožjem okolju, kjer se je orkester že kmalu dobro uveljavil in postal nepogrešljiv člen pri raznih proslavah in slovesnostih, prirejal pa je tudi samostojne nastope.

Prva naloga novoustanovljenega društva je bila vpis v register društev, kar se je zgodilo 10. maja 1982, s tem pa so se končali vsi postopki za ustanovitev in potrditev ustanovitve orkestra. Sedaj je bila na odborih orkestra naloga, da poskrbijo za organizacijske in finančne zadeve, naloga dirigenta pa, da orkester kar se da dobro pripravi na nastope in da poskrbi, da se orkester čim bolj udejstvuje. Kot lahko razberemo iz zapisnikov sestankov odborov, dopisov, odločb ipd., so organi društva svoje delo dobro opravljali.

Orkester je kvalitetno rasel, kar je kasneje dokazal tudi na številnih tekmovanjih. Že leta 1982 so se začela prizadevanja za povezovanje z ostalimi kulturnimi organizacijami v občini Koper pa tudi izven nje. O tem so se pogovarjali že na prvi seji organov društva, ki je bila 31. avgusta 1982. Seji je prisostvovala tudi Mirjana

Bonin, predstavnica takratne Zveze kulturnih organizacij. Iz zapisnika lahko preberemo naslednje:

»V diskusiji na poročilo Šo delu pihalnega orkestra] je bilo izraženo mnenje, da bi društvo lahko še več doseglo na področju izvajanja glasbenih del, v kolikor bi bilo s strani Glasbene šole Koper, Zveze kulturnoprosvetnih organizacij in drugih odgovornih dejavnikov na področju kulture več pripravljenosti za delo na tem področju. […]

V diskusiji je sodelovala tudi tov. Boninova. Z zadovoljstvom je izrazila priznanje društvu za dosedanje delo na glasbenem področju in aktivnosti pri urejanju godbenega doma v Kopru. Izrazila je željo po tesnejšem sodelovanju s kulturno skupnostjo in drugimi kulturnimi društvi, z namenom, da bi s skupnimi močmi oživeli delo na kulturnem področju. […]

V delovnih programih mora biti izkazano sodelovanje z drugimi, zlasti istrskimi in zamejskimi društvi.«

In res lahko že v letu 1982 opazimo, da je imel orkester veliko nastopov, ki so bili velikega pomena za njegovo okolje in da je pospešeno razvijal svojo dejavnost. Ob koncu leta pa je 30. 12. priredil prvi božično-novoletni koncert. Odziv publike kot tudi odziv piscev v lokalnem časopisju na prvi novoletni koncert sta bila fenomenalna, orkester je bil nagrajen z burnim aplavzom, izražena pa je bila tudi želja, da bi postali taki nastopi orkestra tradicionalni, zlasti ob koncu leta.

Tako je orkester v leto 1983 vstopil z velikimi pričakovanji. Oblikovati so se začeli tudi dolgoročni načrti za delovanje društva, znotraj katerih je bilo načrtovano tudi, da bo orkester, ki je takrat štel 43 članov, do leta 1985 prerasel v reprezentančni orkester v obsegu do 60 članov, ki bi se lahko udeleževal večjih izbirnih nastopov in tekmovanj doma in v tujini. Orkester si je torej postavil precej ambiciozne cilje in jih je začel pridno uresničevati. Tudi v letu 1983 so godbeniki veliko nastopali, leto pa so 29. 12. prav tako sklenili z novoletnim koncertom v koprskem gledališču. V letu 1983 pa je prišlo do še ene pomembne zadeve, ki je kasneje imela zelo velik vpliv na delovanje orkestra. O tem najbolje govori naslednji odlomek iz orkestrove kronike:

»Vse bolj jasno pa izvršnemu odboru postaja, da je orkester premlad, premalo izkušen. Tudi denar, instrumenti, obleke mu delajo težave. Ampak vsaj eno težavo bo potrebno čimprej odpraviti.

Rešitev se ponudi skoraj sama. Tovariša Pobego pokličejo v Divačo in ga preprosijo, da prevzame vodenje njihove godbe na pihala, ki je v hudi kadrovski stiski, Divačani pa zahtevajo, da jim za 1. maj zaigra budnico prav ta godba. Darij Pobega se zdaj dvakrat na teden vozi v Divačo in uči godbenike novih, drugačnih pristopov, v Kopru pa hkrati kali mlade glasbenike, ki so v pretežni večini bivši ali sedanji učenci glasbene šole. Imajo znanje, nimajo pa žlahtne zrelosti.

Ko se tovariš Pobega takole vozi iz Kopra v Divačo, pa nazaj, mnogo razmišlja. Kako privesti koprski orkester do primernejšega zvoka in obsežnejših zmožnosti. Kako v Divači godbenike hitreje izučiti, glasbeno izobraziti. Pa ga prešine misel: Združiti! Za nastope združiti. Za nekaj časa, dokler si obe skupini ne opomoreta in zadihata vsaka zase.«

Tako se je v tem času vzpostavilo sodelovanje med Pihalnim orkestrom Koper in Godbo na pihala Divača, ki je postalo zelo plodno in je že kmalu dalo velike rezultate. Orkestra sta nato hodila z roko v roki, vse dokler Darij Pobega leta 1999 vodenja divaškega orkestra ni prepustil Iztoku Felicijanu, sodelovanje med orkestroma pa se je ohranilo do danes.Kvaliteta orkestra je vedno bolj rasla in počasi so se začeli kazati prvi sadovi vloženega dela. Pomemben dogodek za orkester je bil, ko je leta 1984 pred-sedstvo občinske konference SZDL Koper sklenilo, da bo orkester 20. maja 1984 odpotoval v Ferraro, kjer bodo proslavili deseto obletnico pobratenja obeh mest Orkester se je v Ferrari odlično odrezal, imel je več nastopov in bil več kot pohvaljen.

To je godbenikom pomenilo dodatno vzpodbudo in po vrnitvi domov jih je čakalo še veliko nastopov, morda velja posebej izpostaviti skupni projekt orkestra in Osnovne šole Dušana Bordona, poimenovan »Svetla misel«, v katerem so se združile moči orkestra in gledališkega krožka z osnovne šole. Predstava 31. 5. 1984 na Titovem trgu v Kopru je doživela velik odmev tudi v medijih.