Trdo delo pripravljalnega odbora kot tudi članov godbe se je končno le obrestovalo in 15. 12. 1981 je bilo izdano vabilo, v katerem je zapisano: 

»Vabimo te na ustanovni občni zbor Pihalnega orkestra Koper,

ki bo v petek, dne 18. 12. 1981 ob 18. uri

v dvorani Centra za glasbeno vzgojo v Kopru, Gallusova 1.«

Na začetku občnega zbora je Darij Pobega v že omenjenem govoru spregovoril tudi o poslanstvu orkestra in ob tem navedel naslednje:

»Naš orkester bo imel pred seboj odgovorne naloge. Poleg že navedenih nalog bo naš orkester služil predvsem družbenim potrebam, to je: prirejanje samostojnih koncertov, nastopanje na raznih proslavah in manifestacijah v naši občini in izven nje. Širil našo glasbeno kulturo in jo predstavil tudi izven meja naše občine, republike, pa tudi države. Tu mislim še posebno sodelovanje s kulturnimi društvi Slovencev, ki živijo v zamejstvu.«

 Kot piše v »Zapisniku ustanovnega občnega zbora Pihalnega orkestra Koper«, je občni zbor v nadaljevanju soglasno podprl ustanovitev Pihalnega orkestra Koper. Zelo važna točka dnevnega reda je bila sprejetje »Pravil Pihalnega orkestra Koper«, v katerih je v 2. členu zapisano, kaj koprski orkester sploh je. Takole piše:

 »Pihalni orkester predstavlja prostovoljno združenje strokovno usposobljenih godbenikov in drugih ljubiteljev amaterske glasbene dejavnosti. V okviru orkestra se lahko ustanovijo še druge oblike dela (kmečka godba, folklorni ansambel, zabavni ansambel). Pogoj za delo v teh oblikah je aktivno delovanje v pihalnem orkestru.«

 Ustanovitev Pihalnega orkestra Koper je podprlo precej uglednih ljudi iz takratnega gospodarstva, občinske uprave pa tudi glasbene stroke. To se vidi že iz seznama članov pripravljalnega odbora pa tudi iz prvih članov organov društva, ki so bili prav tako izvoljeni na občnem zboru. V prvi izvršni odbor so bili izvoljeni: Igor Hreščak, Sabina Počkaj, Bojan Fičur, Edi Muženič, Jadran Luin, Nataša Tozon, Edi Grdina in Miro Bordon, prvi predsednik orkestra pa je postal Bogomir Baraga. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Franc Uljan, Janko Hreščak in Miloš Svanjak, nadomestna člana pa sta postala Egidij Apollonio in Albert Primožič. Izvoljena je bila še disciplinska komisija, in sicer v sestavi: Rudolf Deponte, Silvo Kocjančič in Žarko Bandelj.

Orkester je ob vseh telesih, ki naj bi skrbela za nemoteno organizacijsko delovanje, dobil tudi svoj umetniški svet, ki so ga sestavljali Darij Pobega, Vladimir Lovec in Mirko Slosar. 

Z vsemi temi sklepi, odloki in formalnostmi je bil orkester končno ustanovljen. A če se ozremo, kaj pravi na tem mestu kronika orkestra, takoj vidimo, da je bila ta stroga in toga formalnost samo okvir, znotraj katerega je s polno paro zaživela skupina mladih, ki je imela skupne cilje, želje in ideale. Kronist piše:

 »Tu se začenja pot in življenje skupine, drug z drugim so se odločili shajati: godbeniki z dirigentom, dirigent z godbeniki, oboji pa zaradi glasbe, zaradi tega, kar znajo: igrati instrumente. […] nastopi se vrstijo, godbeniki se navezujejo drug na drugega. Če kdo manjka, ga pogrešajo, ga kličejo in vabijo, da ne pozabi na vaje.«